Časi razcveta se vračajo v Silicijevo dolino. Poslovne stavbe ob glavni cesti 101 so spet polne obetov nadobudnih zagonskih podjetij. Najemnine naraščajo, tako kot povpraševanja po razkošnih počitniških hišah v letoviških krajih, kot je Jezero Tahoe, vse to pa je znak kopičenja bogastva. Zalivsko območje je zibelka polprevodniške industrije in računalniških ter spletnih podjetij, ki še vedno uspevajo po njihovem zgledu. Geniji tovrstnih podjetij so poskrbeli za številna čuda, zaradi katerih svet deluje futuristično: od mobilnih telefonov na dotik do možnosti takojšnjega iskanja po ogromnih knjižnicah in upravljanja brezpilotnega letala, ki je oddaljen tisoče kilometrov. Glede na obuditev poslovnih aktivnosti, ki se je začela v 2010, je napredek v polnem zamahu.
Zato je morda presenetljivo, da nekateri ljudje v Silicijevi dolini menijo, da območje stagnira in da se število inovacij zmanjšuje iz desetletja v desetletje. Ustanovitelj PayPala in prvi zunanji investitor v Facebook Peter Thiel pravi, da so inovacije v Ameriki »nekje med hudimi škripci in propadom«. Inženirji z različnih področij delijo njegovo razočaranje. Poleg tega manjša, a rastoča skupina ekonomistov predvideva, da je gospodarski učinek današnjih inovacij v primerjavi s preteklimi bolj kot ne slaboten.
[ … ]
Inovacije, ki jih poganja poceni procesorska moč, so v vsesplošnem porastu. Računalniki začenjajo razumevati naravni jezik. Današnje videoigre že lahko upravljamo samo s telesnimi gibi in ta tehnologija bo morda kmalu našla pot do uporabe na številnih področjih v poslovnem svetu. Tridimenzionalno tiskanje je zmožno »izpljuniti« številne vedno bolj zapletene predmete, kmalu pa bo verjetno mogoče tiskati človeška tkiva in druge organske materiale.
Inovacijski pesimist bi lahko to zavrnil kot »slepe obljube prihodnosti«. Kljub temu pa zgodovina nasprotuje ideji, da se mora rast, ki jo poganja tehnologija, neovirano nadaljevati ali pa enakomerno zmanjševati namesto, da bi nihala kot plima in oseka. Chad Syverson iz Univerze v Chicagu opozarja na to, da rast produktivnosti v dobi elektrifikacije ni bila stalna. V obdobju pomembnih električnih inovacij na prelomu 19. in 20. stoletja je bila rast počasna, nato pa je poskočila.