Časi razcveta se vračajo v Silicijevo dolino. Poslovne stavbe ob glavni cesti 101 so spet polne obetov nadobudnih zagonskih podjetij. Najemnine naraščajo, tako kot povpraševanja po razkošnih počitniških hišah v letoviških krajih, kot je Jezero Tahoe, vse to pa je znak kopičenja bogastva. Zalivsko območje je zibelka polprevodniške industrije in računalniških ter spletnih podjetij, ki še vedno uspevajo po njihovem zgledu. Geniji tovrstnih podjetij so poskrbeli za številna čuda, zaradi katerih svet deluje futuristično: od mobilnih telefonov na dotik do možnosti takojšnjega iskanja po ogromnih knjižnicah in upravljanja brezpilotnega letala, ki je oddaljen tisoče kilometrov. Glede na obuditev poslovnih aktivnosti, ki se je začela v 2010, je napredek v polnem zamahu.

Zato je morda presenetljivo, da nekateri ljudje v Silicijevi dolini menijo, da območje stagnira in da se število inovacij zmanjšuje iz desetletja v desetletje. Ustanovitelj PayPala in prvi zunanji investitor v Facebook Peter Thiel pravi, da so inovacije v Ameriki »nekje med hudimi škripci in propadom«. Inženirji z različnih področij delijo njegovo razočaranje. Poleg tega manjša, a rastoča skupina ekonomistov predvideva, da je gospodarski učinek današnjih inovacij v primerjavi s preteklimi bolj kot ne slaboten.

[ … ]

Inovacije, ki jih poganja poceni procesorska moč, so v vsesplošnem porastu. Računalniki začenjajo razumevati naravni jezik. Današnje videoigre že lahko upravljamo samo s telesnimi gibi in ta tehnologija bo morda kmalu našla pot do uporabe na številnih področjih v poslovnem svetu. Tridimenzionalno tiskanje je zmožno »izpljuniti« številne vedno bolj zapletene predmete, kmalu pa bo verjetno mogoče tiskati človeška tkiva in druge organske materiale.

Inovacijski pesimist bi lahko to zavrnil kot »slepe obljube prihodnosti«. Kljub temu pa zgodovina nasprotuje ideji, da se mora rast, ki jo poganja tehnologija, neovirano nadaljevati ali pa enakomerno zmanjševati namesto, da bi nihala kot plima in oseka. Chad Syverson iz Univerze v Chicagu opozarja na to, da rast produktivnosti v dobi elektrifikacije ni bila stalna. V obdobju pomembnih električnih inovacij na prelomu 19. in 20. stoletja je bila rast počasna, nato pa je poskočila.

Silicijeva dolina je ponovno v obdobju gospodarskega razcveta. Pisarniške komplekse ob obalni cesti 101 spet krasijo oznake upanja polnih zagonskih podjetij. Najemnine letijo v nebo, prav tako kot povpraševanje po razkošnih počitniških hišicah v letoviških krajih, kot je npr. Lake Tahoe, kar kaže na bogatenje nekaterih. V območju zaliva se je rodila industrija polprevodnikov, ki je s seboj prinesla razvoj računalniških in spletnih podjetij. Tamkajšnji strokovnjaki so zaslužni za številna čuda tehnologije, ki svet premikajo v prihodnost, kot so telefoni z zaslonom na dotik, bliskovito iskanje po ogromnih knjižnicah in zmožnost upravljanja več tisoč kilometrov oddaljenih dronov. Preporod poslovne dejavnosti, ki poteka od leta 2010, kaže na nadaljnji razvoj napredka.

Zato je presenetljivo, da se nekaterim prebivalcem Silicijeve doline zdi, da je ta v odboju stagnacije in da število inovacij že desetletja upada. Peter Thiel, ustanovitelj PayPala in prvi zunanji vlagatelj v Facebook, meni, da se inovacije v Ameriki nahajajo nekje med hudimi težavami in popolnim mrtvilom. Tudi inženirji s številnih področij so podobno razočarani. Majhna, a rastoča skupina gospodarstvenikov je mnenja, da bi lahko bil gospodarski vpliv današnjih inovacij v primerjavi s preteklimi precej bled.

[ … ]

Na drugi strani pa so dobile zagon inovacije na račun poceni računske moči. Računalniki pričenjajo razumeti naravni jezik. V računalniških igrah je upravljanje že mogoče zgolj s premiki telesa – gre za tehnologijo, ki lahko kmalu postane uporabna na mnogih področjih poslovnega sveta. S tridimenzionalnim tiskanjem je mogoče proizvesti vedno bolj kompleksen razpon predmetov. Kmalu lahko pride do izdelave človeških tkiv in drugih organskih materialov.

Inovacijski pesimisti bodo morda odmahnili z roko, češ da gre za prazne obljube. Vendar pa ideja, da mora tehnološka rast neprestano naraščati ali postopoma upadati, namesto da prihaja v valovih, zgodovinsko ni potrjena. Chad Syverson z Univerze v Chicagu poudarja, da je rast produktivnosti v obdobju elektrifikacije potekala precej neenakomerno. V obdobju pomembnih električnih inovacij v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je bila počasna, nato pa je poskočila.

Gospodarska rast se je vrnila v Silicijevo dolino. Parkirišča vzdolž ceste Highway 101 ponovno krasijo izveski upajočih start-upov. Najemnine se dvigajo, kakor tudi povpraševanje po popularnih počitniških domovih v počitniških krajih ob jezeru Tahoe, kar kaže na večanje premoženja. Bay Area je bil rojstni kraj industrije polprevodnikov, računalniških in internetnih podjetij, ki so zrasla vzporedno z njenim nastankom. Njeni čarovniki so postregli z mnogimi čudeži, ki dajejo svetu futuristični videz, od telefonov z ekrani na dotik do hipnega iskanja po velikih knjižnicah, do omogočanja pilotiranja dronov tisoče milj daleč. Oživljanje njene poslovne dejavnosti od leta 2010 naprej, kaže na nadaljnjo rast.

Zato preseneča, da nekateri vidijo Silicijevo dolino stagnirati že desetletja. Peter Thiel, ustanovitelj PayPala in prvi zunanji vlagatelj v Facebook, pravi, da so inovacije v Ameriki »nekje med negibnostjo in omrtvelostjo.« Inženirji z vseh področjih pritrjujejo tem občutkom razočaranja. Majhna, a rastoča skupina ekonomistov ocenjuje, da je gospodarski učinek inovacij bled v primerjavi s tistim iz preteklosti.

[ … ]

Kar vse povprek so inovacije, ki jih poganja poceni računalniška moč, v porastu. Računalniki začenjajo razumeti jezik. Ljudje nadzirajo video igrice že z samim gibanjem telesa – tehnologija, ki bi znala prav kmalu najti mnogotere uporabe v velikem delu poslovnega sveta. Tridimenzionalno tiskanje je sposobno izoblikovati neverjetno zapleteno množico predmetov in bo lahko prav kmalu napredovalo v tiskanje človeških tkiv in drugih organskih materialov.

Inovacijski pesimist lahko ob tem zamahne z roko in to označi za »čep jutrišnjega dne«. Vendar je zamisel, da mora gospodarska rast, ki jo poganja tehnologija, neprestano rasti ali pa počasi upadati, v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi. Chad Syverson iz Čikaške univerze pravi, da je bila gospodarska rast v času elektrifikacije neenakomerna. Gospodarska rast v času pomembnih izumov proti koncu 19. stoletja in na začetku 20. je bila počasna, nato pa je dobila pospešek.